TEKMOVALCI

Vinko Oštarijaš in Gala

Spomladi 2001 je dobil Vinko svojega prvega psa. Pravzaprav je kupil dva meseca staro psičko Galo, ki je ostala brez matere. Tudi rodovnika ni imela, a jo je vseeno sklenil šolati. Peljal jo je v malo šolo v KD Naklo, po kateri sta uspešno opravila prvi izpit iz poslušnosti. Nato se je pridružil tekmovalcem v športni disciplini agility.

Na prvi tekmi aprila 2003 v Ajdovščini se Gala ni dobro znašla v ohlapnem tunelu. Vseeno sta bila šesta, kar ju je spodbudilo. Že naslednji mesec sta v Slovenski Bistrici prvič zmagala v A1 medium. Sezono sta končala kot državna in pokalna prvaka. Tudi leto 2004, ko sta tekmovala v nivoju A2 medium, je bilo uspešno. Naslovu državnega prvaka sta dodala drugo mesto v Pokalu Slovenije in tretje mesto na svetovnem prvenstvu. V zimski ligi sta prvič nastopila v tretjem, najbolj zahtevnem nivoju – A3 medium. Osvojila sta prvo mesto v skupni razsvrstitvi. Da sta to dosegla, sta trenirala najmanj trikrat na teden. Za telesno pripravljenost sta pogosto hodila v hribe. Leta 2005 sta izpustila svetovno prvenstvo v Italiji zaradi Vinkove poškodbe. Nato se je začel niz zmag na večjih tekmah. Leta 2006 sta se vrnila z Nizozemske s prvim pokalom svetovnih prvakov. Leta 2007 sta premagala vso konkurenco v Španiji. Konec avgusta 2008 sta zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Italiji, kjer sta se še posebej veselila zmage – tretjič zapored.

Nekaj let je bil inštruktor v KD Hrušica, sedaj deluje v KD Naklo kot inštruktor in vodja treningov agilityja.

(povzeto po besedilu Saje Stojana, Gorenjski glas)


Danica Račič Ahačič in Cori

Moja tekmovalna pot v agilityju se je začela leta 2000 s psičko pasme karelijski medvedar. Ko sem konec leta 2007 zaradi raka izgubila Tiso, sem se za nekaj časa umaknila iz agilityja. Vendar ne za dolgo! Z razmeroma veliko mešanko Cori sva začeli z agilityjem jeseni 2009, ko je bila Cori stara eno leto. V sezoni 2011 sva izpolnili pogoje za prestop v A2 large. Leta 2012 se je usoda malce grdo poigrala z nama, vendar sva imeli srečo v nesreči in sva lahko nadaljevali tekmovalno pot v naslednji sezoni. Leta 2013 in 2014 sva bili državni podprvakinji v A2 large. V letu 2013 sva izpolnili tudi pogoje za prestop v A3 large, vendar v najvišjem nivoju nikdar ne bova tekmovali. Cori zaradi svoje velikosti in nežnega karakterja nekako ne spada v TOP agility, obe sva bolj zlata sredina. V prihodnosti bova še naprej trenirali, mogoče še kdaj tekmovali, se igrali in uživali, dokler bo volja in veselje.


Urška Zabret in Bill

Sva Urša in border collie Bill. Z agility-jem sva začela septembra 2013, ko je bil Bill star 8 let. Sprva je bil glavni razlog rekreacija, vendar sva se odločila tudi tekmovati. Tako sva se po enem letu treningov udeležila prve tekme, kjer zaradi treme nisva dosegla vidnih rezultatov. V letu 2015 sva na najini drugi tekmi v Železnikih dosegla prvo mesto v kategoriji A1/J1. Zatem sva na tekmah dosegala mesta med prvimi desetimi. Avgusta 2015 sva izpolnila pogoje za A2/J2 in še vedno zasedava mesta med prvimi desetimi. V skupnem seštevku za Pokal Slovenije 2015 sva dosegla 8. mesto. Bill je zelo navdušen nad agility-jem, saj vedno komaj čaka, da greva na trening, zato sporoča vsem, da nikoli ni prepozno za agility.


Uroš Gosar in Bony

Sem Uroš Gosar in imam zvesto prijateljico beaglico Bony. Odkar sam leta 2010 prišel z njo v malo šolo, me je učenje in igranje tako navdušilo, da sem se po opravljeni mali šoli in nato še opravljenem izpitu B-BH leta 2011, pridružil sekciji agility. Z Bony sem osvojil pokal državnega prvaka za leto 2012 v skupini A1 medium, ter drugo mesto v skupnem seštevku za pokal Slovenije 2012, prav tako v skupini A1 medium. Kljub treningom in tekmovanjem, ima Bony še vedno ogromno energije, zato proste urice nameniva sprehodom v naravi.


Ivo – Janez Pirnar

Doma sem iz Kranja, s kinologijo pa sem povezan že od davnega leta 1987, ko sem izšolal svojega prvega psa v takratnem KD Škofja Loka, zdaj ŠKD Železniki. Tam sem potem dolga leta deloval kot aktiven član društva in inštruktor šolanja. Temu sem nekaj let kasneje dodal še agility, kjer pa sem se ukvarjal predvsem z organizacijo teh tekmovanj v društvu.

Kot tekmovalec v agilitiju sem se preizkusil v letu 2014 in sicer s psičko Dee Dee pasme JRT, vendar brez vidnejših uspehov. V začetku leta 2016 je Dee Dee imela leglo in obdržali smo še Tayo. To leto sem tudi prestopil v KD Naklo, ki mi je lokacijsko bližje. Začel sem redno trenirati in na pomlad 2017 sva bila s Tayo pripravljena za prva tekmovanja A1/J1 Small. Že prve tekme sva bila na stopničkah, kar je bila potrditev za vložen trud na treningih in močna spodbuda za naprej. Tu pa naju čaka še mnogo izzivov in trdega dela, nenazadnje pa tudi užitkov.


Sašo Novak in Oli, Capi, Tiwlip

Sem aktiven v Kinološki zvezi Slovenije od leta 1983. Začel sem trenirati agility v letu 1992. Od leta 1995 sem Mednarodni agility sodnik. Organiziral sem veliko izobraževanj za agility sodnike v številnih državah po vsem svetu. Od leta 1996 do 2010 sem bil predsednik Slovenske komisije za agility in od leta 2004 do 2010 podpredsednik FCI agility odbora. Kot član številnih organizacijskih odborov usklajujem dejavnosti za mednarodna in državna tekmovanja in razstave. Od konca leta 2012 sem pa tudi sodnik za celotno skupino FCI 1 (več kot 53 pasem). V prostem času pa mi družbo delajo Oli, Capi in Tiwlip.


Lara Košnjek, Boni, Duke in Lotty

Psi so moja ljubezen že iz otroštva. Vedno sem si ga želela, vendar so mi ga starši dovolili ko sem postala dovolj zrela, da bi lahko sama skrbela zanj. Leta 2008 je torej v naš dom prišla beaglica Boni. Ker je življenje z lovskim psom zelo aktivno in zanimivo sva se po končani mali šoli odločili za agility. Imeli sva kar nekaj težav z motivacijo, ki pa sva jo s treningom izboljšali in kmalu tudi začeli tekmovati. Na tekmah sva dosegli kar nekaj lepih tekov in rezultatov in sedaj tekmujeva v kategoriji A2/J2 medium. Leta 2011 sva se z fantom odločila za še enega psa pasme Madžarska vižla po imenu Duke. Tudi z njim treniram agility in letos sva začela tekmovati kategoriji A1/J1 large. Da pa nam ne bi bilo dolgčas, pa je v naš dom po naključju prišla tudi naša mala Lotty, pasme beagle, ki že kaže navdušenje nad delom, zato upam, da bo tudi njej agility všeč.