Kinološkem društvu Naklo sem šolala 5 mojih psov. Prva je bila yorkširska terierka Peggy. Naredili sva le malo šolo in zanjo je bilo to dovolj. Druga je bila zlata prinašalka Jessy. Z njo sem delala takrat še A in B tečaja poslušnosti. Tudi zanjo je bilo to dovolj.Tretji moj pes je bil dolgodlaka čivava Aki. Naredil je malo šolo ter agility tečaj. Z njim sem hodila tudi na agility tekme in nato sem ga izšolala še za psa terapevta. Četrti moj pes je bil yorkširski terier Willi. Dobila sem ga pri starosti 5 let, zato je poslušnost že obvladal in sva šla kar v agility tečaj in na veliko tekem. Zadnji moj pes pa je črna mala pudlica Kitty, ki je opravila BBH tečaj poslušnosti in agility tečaj in se udeležila kar nekaj tekem. Kasneje sva se šolali še za psa terapevta. Po številu psov lahko vidite, da sem dolgoletni član kinološkega društva Naklo.V tem društvu se dela marljivo in v skladu s kinološkimi predpisi.
Člani društva so prijatelji oziroma ena velika družina in se radi družijo med seboj.
Kot prvo so bile uvodne ure zelo zanimive, kaj se bo sploh dogajalo v tej šoli. Učenje psov je bilo zabavno saj so trenerji in trenerke pristopili k učenju sproščeno in zabavno. Psa sem zelo lahko učil, ker so trenerji in trenerke brez olepšav povedali kaj je pri psu treba popraviti.
V Kinološkem društvu Naklo sem s svojo psičko obiskovala najprej malo šolo, nato Agility, kasneje pa tudi tečaj osnovnega šolanja, z namenom opravljanja izpita B-BH. Zagotovo se za tečaj osnovnega šolanja ne bi odločila v društvu, kjer ne bi bila zadovoljna že z načinom dela in pridobljenim znanjem v predhodnih dveh tečajih.
Pristop inštruktorjev je prijazen in strokoven, predvsem pa mi je bilo všeč to, da se vsakemu udeležencu posvetijo tudi individualno, glede na pasje karakteristike, predhodno znanje, ali pa tudi samo “muhe”, ki so posledica neveščega pasjega lastnika. Hvaležna sem za vse pridobljeno znanje, ki so ga nesebično razdajali na vseh tečajih, katerih sva se udeležili.
Seveda pa je tudi v Kinološkem društvu tako kot povsod drugod – odneseš lahko toliko, kolikor sam želiš. In naučiš se lahko toliko, kolikor tudi sam vlagaš v svoj napredek – ne pravijo zastonj, da “Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo!”
Midve z Nelly sva tečaje obiskovali z veseljem.
S svojim terierčkom Quickom sva v KD naklo obiskovala malo šolo, BBh in bila del reševalne enote. Tekom tečajev so nama inštruktorji nesebično delili njihovo znanje, izkušnje in uporabne informacije, midva pa sva sva osvojila številne nove trikce ter se kot pes in vodnik še bolje povezala.
Moje skromno mnenje o društvu je pozitivno in ga tudi vsakemu priporočam. Kljub temu, da sem baje bil “smotan” in psica ni bila the lux, sem bil z uspehom in seveda z inštruktorji nadvse zadovoljen. Ce bi si se enkrat omislil psa, bi se sigurno udelezil tecaja v Naklem.
Ob jubileju želim vse najboljše in še veliko uspehov s pomlajenim instruktorskim kadrom.
Šolanja sem se letos udeležila drugič in menim, da so inštruktorji zelo strokovni in svoje znanje lepo predajo naprej na vodnika psa. Dobro opazujejo in te popravijo pri delu tam, ko je to potrebno. So dostopni prijazni in vedno pripravljeni pomagat z nasveti!Na treningih se čuti pozitivna energija, kar je za dobro delo vedno pomembno in dobrodošlo. Poligon in okolica je lepo urejena in se opazi, da so v društvu pravi ljudje, ki vse to dobro uspešno vodijo naprej!In kar je najbolj pomembno, da se rezultati pokažejo na naših štirinožnih prijateljih! Kar pa jaz in moja psička lahko samo potrdiva in dodajava, da se jeseni zopet vidimo v nadaljevalnih tečajih!
S psičko Ginno sva se udeležili male šole v KD Naklo. Inštruktorica Nataša nam je pokazala trike, kako naučiti psa poslušnosti. Še posebej pa mi je bilo všeč, da je »treninge« z veseljem obiskovala tudi psička in je vse skupaj vzela kot družabni dogodek. Malo šolo priporočam vsem lastnikom psov.
Super drustvo, super inštruktorka Ana, tako da se vsak teden znova s Cio veseliva treninga.
